Opis
ZAKAJ RELAX?
Podrobnejši opis sestavin
Zelišča: Melisa, Baldrijan in Pasijonka, L-tirozin ter vitamina B se smiselno dopolnjujejo pri doseganju učinka kapsul RELAX. Izbrali smo različna zelišča, ki imajo učinek na sproščanje ter pomirjanje. Kombinacija L-tirozin ter vitamina B1 in B6 je pomembna, saj te pomembne snovi skupaj sodelujejo v verigi tvorbe GABA, poleg tega pa še preko drugih mehanizmov vplivajo na prenos živčnih impulzov ter odzivnost telesa na premagovanje stresa.
Melisa (Melisa officinalis)
Zelišče ki je dobro poznano še posebej po svoji aromi, ki spominja na limone. Pripravke se izdeluje iz listov rastline, ki so dlakavi, nazobčani ter srčaste ali trikotne oblike.
Melisni pripravki delujejo sedativno, pomirjevalno ter spazmolitično. Notranje se rabijo predvsem proti spalnim motnjam živčnega izvora in prebavnim motnjam.
Listi melise vsebujejo eterično olje, ki ga sestavljajo monoterpeni, predvsem citronelal in citral (dajejo vonj po limonah). Poleg tega list melise vsebuje tudi linalool, ocimen, geraniol in seskviterpene ter 4-5% lamicejskih čreslovin, triterpenske kisline, fenilkarboksilne kisline ter flavone in flavonole.
S poskusi na živalih so dokazali, da melisa pomirja ter blaži bolečine. Lekarniško mnenje je, da pripravki iz melise pomirjajo ljudi in živali. Mirijo notranji nemir, blažijo živčnost, razburljivost in čustveno preobčutljivost. Vodni izvleček melise pa vpliva tudi na virus Herpes simplex. Učinkovine v izvlečku melise se namreč vežejo na virus ter mu preprečujejo vdor v celico.
Baldrijan (Valeriana officinalis)
Pomirja miselni, čustveni in telesni nemir, pomaga proč od živčne napetosti, razdraženosti, neučakanosti in nesmiselnega premikanja, napoti pa k zbranosti, počitku in spanju. Blaži tudi črevesne krče in odganja vetrove.
Raziskave na živalih potrjujejo baldrijanove pomirjevalne lastnosti, pripisujejo jih tako eteričnemu olju kot valpotriatom, v prvem je valerenova kislina najučinkovitejša spojina, zavira osrednje živčevje podobno kot znano sintetično zdravilo fenobarbiton, vzeta skupaj z njim pa podaljša spanje. Zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-aminomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek. Podobno naj bi delovali tudi valpotriati in njihovi presnovki, nekateri prek osrednjega živčevja sproščajo mišice, preprečujejo njihove trzaje, širijo srčne žile, ki izboljšajo prekrvitev srčne mišice, uravnavajo srčni ritem in zvečajo njegovo moč, drugi delujejo protikrčno neposredno na gladke mišice. Valerianovo olje izgubi protikrčne lastnosti po vnosu v telo. Poskusi na celičnih kulturah kažejo, da so valpotriati, med njimi najbolj valtrat, citotoksični, strupeni za celice, ker zaradi sposobnosti alkiliranja zavirajo sintezo jedrnih kislin DNK in beljakovin. Na drugi strani pa po vnosu v telo strupenosti niso mogli potrditi, ker niso obstojni niti v kislem niti v alkalnem okolju in se najbrž ne vsrkajo iz prebavil v kri v zadostni množini.
Pasijonka (Pasioflora incarnata – Passion Fruit)
Pripisujejo ji pomirjevalne, uspavalne, protikrčne in blažilne lastnosti. Poparek in drugi farmacevtski pripravki se po tradiciji rabijo za uravnavo srčnega utripa sicer zdravega srca pri odraslih in za zdravljenje živčnosti pri odraslih in otrocih, še posebno blažje nespečnosti. Po zdravilski rabi je enaka glogu, s katerim pogosto sestavlja zdravilske zmesi, tudi skupaj z drugimi pomirjevalnimi drogami, denimo baldrijanom. Zdravi tudi prebavne motnje živčnega izvora. Je pogosto zdravilo v homeopatiji.
L-TIROZIN
Kaj je L – tirozin?
Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Človeško telo za preživetje in normalno delovanje potrebuje 20 aminokislin.
8 aminokislin je esencialnih, kar pomeni da jih organizem ne more sintetizirati sam, zato jih mora nujno dobivati s hrano. Preostale aminokisline so neesencialne, kar pomeni da jih organizem lahko sam sintetizira; ali pogojno esencialne, kar pomeni da organizem jih ne more sintetizirati dovolj, kadar smo podvrženi določenemu stresu. L – tirozin sodi med pogojno esencialne aminokisline
L – tirozin je prekurzor treh ključnih nevrotransmiterjev: adrenalina, noradrenalina in dopamina. Vsi ti trije pa dokazano vplivajo na boljše razpoloženje, boljše kognitivne funkcije ter zmanjšujejo negativne vplive stresa. Telo ga proizvaja iz drugih aminokislin npr.: fenilalanin-a. L – tirozin in L – fenilalanin najdemo predvsem v beljakovinsko bogatih živilih kot je: meso, ribe, jajca, sir, mleko, oreščki, banane.
Kako deluje?
Proces se začne s fenilalaninom ki se pretvori v L – tirozin s pomočjo encima fenilalanin hidroksilaze. L – tirozin se zatem pretvori v sestavino L – dopa. L – dopa pa se pretvori v adrenalin, noradrenalin ter dopamin.
Pozitivni učinki
L-tirozin je izredno učinkovit pri preobremenjenosti in v bolj stresnih obdobjih. Mnoge študije na živalih in ljudeh so potrdile, da je L – tirozin ena najbolj učinkovitih naravnih sredstev za zmanjševanje stresa, saj ima pomembno vlogo pri tvorbi nevrotransmiterjev (dopamina, adrenalina in noradrenalina) le ti pa vplivajo na razpoloženje. Nekateri ga zaradi njegovega pozitivnega delovanje imenujejo tudi “naravni antidepresiv”, saj pomaga ohranjati mentalno in fizično koncentracijo, ko je telo izpostavljeno stresu in vplivom iz okolja. Ne samo da pomaga obvladovati stres bil je celo uporabljen pri zdravljenju številnih hudih bolezni.
Glede na svojo vlogo kot predhodnik živčnih prenašalcev je L – tirozin lahko koristen tudi pri reaktivnih in hiperaktivnih živalih ter živalih s sindromom zmanjšane koncentracije:
– Tirozin pomaga ohranjati mentalno in fizično koncentracijo v času stresa in vplivov iz okolja.
– Zavira mentalno utrujenost.
– Esencialna komponenta skoraj vseh beljakovin v telesu.
– Pripomore k normalni sintezi dopamina.
– Za normalno mišično funkcijo.
L – tirozin tudi pozitivno vpliva na ščitnico, saj je predhodnik tiroksina (ščitničnega hormona, ki uravnava hitrost in delovanje metabolizma). Živali (in ljudje), ki imajo klinične probleme s prekomerno telesno težo, imajo vedno zelo nizke vrednosti L – tirozina. V teh primerih se L – tirozin uporablja kot metoda zdravljenja. Spodbuja izločanje rastnega hormona ki ima ogromno pozitivnih dejavnikov. Poleg tega pa podpira motivacijo za fizično aktivnost in ohranja zdravo delovanje žlez.
Tiamin in piridoksin
Vitamin B1 (tiamin)
Tiamin (vitamin B1) je v vodi topen vitamin, ki je v večjih količinah prisoten predvsem v polnozrnatih žitaricah, kvasu, nekaterih stročnicah, jetrih, srcu in ledvicah. Po zaužitju se absorbira v tankem črevesju. Tiamin je občutljiv na pH ter visoko temperaturo. V prehrani ljudi je pomanjkanje vitamina B1 še vedno pereč zdravstveni problem. Do pomanjkanja prihaja predvsem zaradi nepopolnih obrokov, dolgotrajnega kuhanja ter zauživanju hrane, ki vsebuje anti-tiaminske elemente (npr. sulfiti za konzerviranje mesa).
Mačke in psi so dovzetni za pomanjkanje tiamina saj ga ne morejo sintetizirati v zadostnih količinah. V telesu se ne skladišči v velikih količinah ter se stalno izloča preko ledvic, zato je potrebno zagotoviti reden vnos s hrano. Zaradi slabe obstojnosti se ga s tipičnimi procesi predelave hrane enostavno uniči. Kljub zavedanju o pomembnosti tiamina je na trgu veliko hrane za živali, ki ne vsebuje zadostnih količin tiamina. Problematične so predvsem konzerve, saj jih je zaradi trajnosti in vsebnosti vlage potrebo obdelati pri višjih temperaturah. Vsebnost pa je nizka tudi v briketirani hrani, izpostavljeni zraku, vlagi in vročini. Za pomanjkanje pogosto trpijo tudi živali hranjene z doma pripravljeno surovo ali kuhano hrano. Mačke imajo 3x višje potrebe po tiaminu kakor psi, zato so še bolj dovzetne za pomanjkanje.
Zaradi vloge v metabolizmu glukoze se potrebe tiamina lahko povečajo tudi ob zauživanju večjih količin ogljikovih hidratov.
Funkcija tiamina v telesu
Tiamin pomaga telesnim celicam pretvoriti ogljikove hidrate v glukozo, ki je pomemben vir energije v telesu. Tkiva z visoko potrebo po energiji, kakršni so možgani, so še posebej izpostavljena pomanjkanju. Znano obolenje pri ljudeh, povezano s pomanjkanjem tiamina, je bolezen beriberi. Zaznamujejo jo nevrološki ter kardiološki simptomi, ki se izražajo tudi pri živalih. Pomanjkanje pri živalih spremlja tudi hujšanje, neješčnost in slabost. Pri mladičih opažajo slabšo rast ter koprofagijo (uživanje iztrebkov).
Tiamin ima ključno vlogo v vzdrževanju delovanja možganov. Tiamin difosfat je kofaktor številnih encimov, ki so udeleženi v metabolizmu glukoze. Tiamin trifosfat pa je pomemben za membrane nevronov.
V možganih je tiamin pomemben za tvorbo alfa-ketoglutarat dehidrogenaze, ki sodeluje v tvorbi GABA in glutamata. Pomanjkanje tako vpliva tudi na zmanjšano produkcijo teh dveh nevrotransmitorjev.
Vitamin B2 (riboflavin)
Riboflavin ali vitamin B2 sodeluje v številnih reakcijah povezanih s proizvodnjo energije, vključuje pa se tudi v druge metabolne poti. Pomanjkanje tako vpliva na metabolizem vitamina B6, folne kisline ter niacina. V izdelku PetVital RELAX je riboflavin pomemben predvsem zaradi svojega učinka na pretvorbo vitamina B6 v aktivno oblika. Le-ta namreč sodeluje v presnovi in tvorbi nevrotransmiterja GABA. Poleg tega je pomemben zaradi svoje vloge pri presnovi energije.
Pomanjkanje je povezano predvsem z zmanjšano rastjo, splošno šibkostjo ter letargijo.
Viri:
Berg, M., J., Tymozcko L., J., Tryer L. (2002). Biochemistry (5th ed.). New York: W.H. Freeman and Company.
Butterworth, R. (2003) Thiamin deficiency and brain disorders. Nutrition Research Reviews, 16, 277–283. DOI: 10.1079/NRR200367
Combs, Jr., G., F. (2012). The Vitamins (4th ed.)UK: Oxford, Elsevier. Pridobljeno 17.6.2016, s https://books.google.si/books?id=D3BTyqa9pAC&pg=PA269&dq=thiamin+gaba&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwilnu6V2LPNAhXC1BoKHVUIAs4Q6AEIMjAA#v=onepage&q=thiamin%20gaba&f=false
McNamara, P., J. (2006): Principles of companion animal nutrition. New Jersy: Person Prentice Hall.
Riboflavin. Pridobljeno, 27.6.2016, na: http://lpi.oregonstate.edu/mic/vitamins/riboflavin
Ross, H., M. (2002) Histology. Atext and atlas (4th ed). Baltimore: Lippincott Williams and Wilkins.
Watanabe, M., et al. (2002) GABA and GABA Receptors in the Central Nervous System and Other Organs. In Jeon W.K. International review of citology, a survey of cell biology. Vol 213. California: Academic press. Pridobljeno, 19.6.2016, s https://books.google.si/books?id=kOV9bEuhHNEC&pg=PA1&redir_esc=y#v=onepage&q=GABA&f=false
Pomembno opozorilo: Izdelka RELAX ni priporočljivo dajati brejim samičkam.
