Kategorija:

PalVital MULTIVIT. 30 kaps.

19,60 

Tako kot ljudje, tudi živali za ohranjanje zdravja potrebujejo vitamine in minerale. V kolikor jih s hrano ne zaužijejo dovolj, trpijo pomanjkanje energije in vitalnosti, slabše okrevajo po boleznih in poškodbah. Da bi našim živalim omogočili dolgo zdravo in kakovostno življenje, jim to zagotovimo z dodajanjem potrebnih vitaminov in mineralov.

Opis

PalVital MULTIVITAMIN

Prehrana naših ljubljencev je postala prava znanost. Pišejo se številni članki in odkrivajo različni načini prehranjevanja. Na menijih naših ljubljencev se znajdejo briketi, hladno stiskani peleti, konzerve, zamrznjeno meso in druge vrste prehrane. Ne glede na to, kakšno hrano ponudimo pa je dejstvo, da telo živali za vzdrževanje svojih dejavnosti potrebuje celoten spekter vitaminov in mineralov. Potrebe po teh pomembnih snoveh se razlikujejo glede na starost, fiziološko stanje (brejost, laktacija) ter aktivnost.

Kapsulirana mineralno-vitaminska mešanica PetVital MULTIVITAMIN omogoča enostavno dodajanje vitaminov in mineralov v prehrano naših štirinožcev. Tako lahko obogatimo njihov obrok, brez da bi s tem dvignili vnos kaloričnih hranil.

Vitamini ali njihove predstopnje ter minerali so prisotni v naravi. Težava je, da se zaradi tempa življenja in velike ponudbe cenenih izdelkov vedno bolj odmikamo od sestavin, bogatih s temi hranili.  Hrana je pogosto toplotno obdelana, dolgotrajno skladiščena in intenzivno pridelana na izčrpani zemlji. Tako je načrtovanje pestrega obroka za našega štirinožca lahko pravi projekt in prepogosto se zgodi, da v njihovih posodah kljub naši želji in volji pristane le tisto, kar je najlažje dostopno in ne tisto, kar bo pokrilo  vse potrebe po hranilih.

  1. VITAMINI

Že naši daljni predniki so opazili, da sami in njihove živali niso zdrave, če niso zaužile določene vrste hrane, tudi če so zaužile dovolj kalorično hrano.  Danes vemo, da so te pomemben snovi, ki se nahajajo v sadju, zelenjavi ter živalskih tkivih različni vitamini.

Vitamini so esencialni za večino presnovnih reakcij in se jih zato imenuje tudi presnovni kofaktorji. So esencialna hranila, ki pa jih telo ne vgrajuje v svoje strukture, skladišči ali porabi za energijo. Tako so potrebe po vitaminih vrednotene predvsem po tem, kako dobro lahko preprečijo simptome pomanjkanja. Njihova potreba se lahko beleži tudi v obliki preprečevanja bolezni ali izboljšanja rasti ter reprodukcije. Vsak vitamin ima drugačno vlogo, zato ni splošnega pravila za potrebe po vitaminih razen spremenjene zmogljivosti živali, splošnega zdravja ter v hudih primerih bolezni in smrti.

Vloga vitaminov v telesu

Vitamini pomagajo encimom pri pretvorbi hranil v komponente, ki jih potrebuje telo ali pa pomagajo pri razgradnji hranil za energijo. Vitamini so antioksidanti, regulatorji, imajo vlogo pri vsrkavanju in transportu hranil ter strukturno vlogo v membranah. Zaradi osrednje vloge kot kofaktorji v presnovnih reakcijah so pomanjkanja opazna kot  zmanjšana zmogljivost (npr. slabši prirast, nezmožnost za reprodukcijo), generalizirana shujšanost, lezije na koži, izguba dlake ter specifična bolezenska stanja povezan z določeno funkcijo pomanjkljivega vitamina.

Subklinično pomanjkanje vitaminov

Živali lahko preživijo celotno pričakovano življenjsko dobo z mejnim pomanjkanjem nekaterih vitaminov. Vprašanje pa je, kakšna je kvaliteta tega življenja in kakšne bolezni se posledično razvijejo. Blago pomanjkanje vitaminov se lahko pojavi kadar je vnos majhen. Pri ljudeh na primer hrana odraslih pogosto ne vsebuje dovolj vitaminov. Tako je težko pričakovati, da bo dovolj teh pomembnih hranil vsebovala tudi doma pripravljena hrana za živali. Problematična je tudi industrijsko pripravljena hrana, ki ne vsebuje pestrega izbora zdravih sestavin, dodani pa so ji le določeni vitamini in minerali.

Pri mejnem vnosu vitaminov sčasoma lahko pride do blagega pomanjkanja. Do pomanjkanja lahko pride tudi zaradi dlje časa trajajočih gastrointestinalnih težavah.  Majhna pomanjkanja vodijo v subklinične znake, kar pomeni, da ni pravih bolezenskih simptomov, pojavljajo pa se lahko nespecifični simptomi, kot so utrujenost, slabša odpornost, težave z reprodukcijo, slabša rast. Vedno več je tudi raziskav, ki potrjujejo učinek vitaminov na zaviranje nastanka in delitve rakastih celic.

Vrste vitaminov

Vitamini, topni v maščobi (A, D, E, K): lahko so skladiščeni v telesu, običajno v jetrih. Vitamina A in D sta zaradi možnosti skladiščenja lahko v visokih dozah tudi toksična. Imajo tudi zelo specifično vlogo v telesu, zato pomanjkanje prizadene več organskih sistemov.

Vitamini, topni v vodi (C in B vitamini): v telesu se ne skladiščijo v večjih količinah. Zaradi hitrega izločanja teh vitaminov iz telesa je toksičnost ali stranski učinki povezani z prevelikimi količinami zaužitih vitaminov redkejša. Zaradi stalnega izločanja je potrebno paziti na reden vnos teh vitaminov.

Vitamini topni v maščobi
Ime Vloga v telesu
Vitamin A Pripomore k zdravemu vidu.

Vpliva na reprodukcijo (ovariji).

Vpliva na kvaliteto dlake in kožo, ter splošno vpliva na celične membrane.

Vitamin D Presnova kalcija, lahko pomaga pri slabi preskrbi s Ca in P, ne more pa jih nadomestiti.

Potreben je v prebavnih celicah, celicah kostnega tkiva ter ledvičnih tubulih.

Vitamin E Deluje kot znotrajcelični antioksidant, pomemben tudi za zdravje mišic.
Vitamin K Ščiti pred krvavitvami (sodeluje v sintezi protrombina).
 

Vitamini topni v vodi

Vitamin C Vloga pri tvorbi in vzdrževanju vezivnega tkiva. Deluje kot antioksidant.
B1 – tiamin Metabolizem ogljikovih hidratov in maščob
B2 – riboflavin Transport elektronov (tvorba flavin adenin trinukleotida) – pomemben ker podpira delo ostalih vitaminov B
B3 – niacin Pomembna vloga v metabolizmu energije
B5 – pantotenska kislina Kofaktor koencimu A v vseh procesih presnove (tudi sinteza celičnih membran), pomemben v metabolizmu ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
B6 – piridoksin Metabolizem aminokislin.
Biotin Tvorba aminokislin. Pomemben za zdravje dlake in krempljev.
B12 – cianokobalamin Pomemben pri sintezi genskega materiala (DNA in RNA).
Folna kislina Razvoj možganov. Pomemben pri sintezi elementov v DNA in RNA.

Viri:

Berg M. J., Tymozcko L.J., Tryer L. (2002). Biochemistry (5th ed.). New York: W.H. Freeman and Company.

Dunford M. and Doyle J. A. (2012). Nutrition for Sport and Exercise. Wadsworth: Cengage Learning. (Pridobljeno 5.7.2016 na https://books.google.si/books?id=fT0KAAAAQBAJ&pg=PA288&lpg=PA288&dq=subclinical+vitamin+deficiency+in+animal&source=bl&ots=s24IAVR7lL&sig=97JW3hPeY3NThtqySAJiajqxoB8&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwi_mKitw8DNAhVGK8AKHaE_Ai4Q6AEIUTAF#v=onepage&q=subclinical%20vitamin%20deficiency%20in%20animal&f=false)

Garland C.F. et al. (2006). The role of vitamin D in cancer prevention. American journal of public health, 96(2), 252-261.

Grandjean D. (1996). Nutrition of racing and working dogs. In Kelly N.C. and Wills J.M. BSAVA Manual of companion animal nutrition and feeding. UK: British Small Animal Veterinary Association.

Kahn C.M. (2005). The Merck veterinary manual (9th ed.). New York: Merc. Co., Inc.

McNamara P.J. (2006): Principles of companion animal nutrition. New Jersy: Person Prentice Hall.

Padayatty J.S., et al. (2001). New insights into the physiology and pharmacology of vitamin C. JAMC, 164(3), 353-355.

2 MINERALI:

Razdelimo jih v 2 skupini:

Makrominerali:  potrebno jih je vnašati v večjih količinah, v gramih na dan. Ti minerali so kalcij, kalij, fosfor, magezij.

Minerali v sledeh: so prav tako pomembni za telo a jih živali potrebujejo v majhnih količinah, v miligramih ali celo mikrogramih na dan. Ti minerali so železo, cink, baker, jod, fluor, selen, krom, molibden itd.

2.a Makrominerali

Makrominerali – sodelujejo pri tvorbi kosti ter vzdrževanju ionskega ravnovesja celic
Kalcij Kosti, zobje, krčenje mišic, ionsko ravnovesje v celicah.
Fosfor Kosti, zobje, pufer (uravnava pH krvi), živčevje.
Magnezij Kosti, ionsko ravnovesje, metabolizem (v 300 encimskih reakcijah).
Kalij ter Klor Ionsko ravnovesje oz. napetost, pufer v celici, klor je del kisline v želodcu .
Žveplo Aminokisline, kolagen, vezivno tkivo, sestavina inzulina.

Pomembni so predvsem za zdravje kosti, zobovja ter ohranjanje ionskega ravnovesja v celicah. Sodelujejo pri tvorbi akcijskega potenciala, ki služi za prenos živčnih impulzov po telesu. Makrominerali so pomembni tudi za krčenje mišic ter uravnavanju pH v plazmi, medceličnini in v celicah.

 

 

 

2.b Mikrominerali:

Pomanjkanje teh pomembnih mineralov se kaže na koži (izguba dlake, hiperkeratoza, lahko tudi rdečkast odtenek dlake pri živalih s svetlo dlako), na krvi (različne oblike anemije), lahko pride do hujšanja ter zaostale rasti.

Pri športnih psih je, glede na vzdrževalne potrebe, potrebno podvojit količino mineralov v sledeh v hrani. Vnos mikromineralov je namreč potrebno usklajevati z večjimi potrebami po energiji ter  kompenzirati vpliv večjih količin kalcija na absorpcijo mikromineralov.

Mikrominerali so pomembni za delovanje procesov presnove, pri procesih izgradnje ter pri antioksidativnih procesih. Z mikrominerali je povezano zdravje kože, dlake ter kože, pa tudi drugih tkiv v telesu. Pomembni so pri reprodukciji, rasti ter proizvodnji energije.

Mikrominerali – sodelujejo v metabolizmu hranil
Železo Hemoglobin ter mioglobin. Posledica pomanjkanja je pomanjkanje kisika v celicah.
Baker Funkcija metaloproteinov za barvo dlake, tvorbo hemoglobina, tvorba vezivnega tkiva, citohrom oksidaze ter drugi antioksidativnih encimov. Pomanjkanje vpliva na anemijo ter kvaliteto kožuha.
Kobalt Pomemben pri delovanju vitamina B 12 na metabolizem ogljika.
Selen Glutation peroksidaza – antioksidant. Sekundarna funkcija pri reprodukciji.  Skupaj z vitaminom E ščiti mišične celice.
Cink Pomemben za normalen razvoj vezivnega tkiva ter epitelija. Pomanjkanje vpliva na oroženevanje, izsuševanje ter poškodbe na koži.
Molibden Deluje preko ksantin oksidaze v antioksidativnih reakcijah.
Mangan Kofaktor pri metabolizmu energije. Pomemben za reprodukcijo.
Krom Pomaga pri delovanju inzulina. Zmanjša porabo glukoze.

Viri:

Berg M. J., Tymozcko L.J., Tryer L. (2002). Biochemistry (5th ed.). New York: W.H. Freeman and Company.

Grandjean D. (1996). Nutrition of racing and working dogs. In Kelly N.C. and Wills J.M. BSAVA Manual of companion animal nutrition and feeding. UK: British Small Animal Veterinary Association.

Kahn C.M. (2005). The Merck veterinary manual (9th ed.). New York: Merc. Co., Inc.

McNamara P.J. (2006): Principles of companion animal nutrition. New Jersy: Person Prentice Hall.